MANIFESTO PER UN'ARTE COMMERCIALE

MANIFESTO PER UN' ARTE COMMERCIALE - MANIFESTO FOR A COMMERCIAL ART - MANIFEST TRŽNE UMETNOSTI

MANIFESTO PER UN' ARTE COMMERCIALE

La bruttezza del presente ha valore retroattivo.
Karl Kraus

Viviamo nel mondo del Mercato e della sua crisi senza soluzione. Immersi nel monologo autoelogiativo, nel discorso ininterrotto che il Mercato tiene su se stesso. Come i condannati del racconto "Nella colonia penale" di Kafka, siamo infilati in una macchina che incide sul nostro corpo la Legge.

Consideriamo che la ricerca artistica sia la falsa coscienza di chi non riesce a profittare del mercato, ma solo a subirlo. Anche chi sputa sull'arte, chi teorizza la sua fine o chi è molto puro e socialmente impegnato, alla fine se la gode se riesce a entrare in una piccola galleria, in una sconosciuta collana, in un teatro periferico.

Siamo contro ogni idea romantica sull'arte. Odiamo il genio e sregolatezza, l'artista profetico, le pose d'artista. Il genio è rigore e fa quello che può. Odiamo l'eternità e siamo per l'effimero. Solo le cose che passano sono quelle che restano. Preferiamo pensare la nostra opera sulla mensola di un bagno piuttosto che in un grande museo.

4. Pensiamo che l'arte contemporanea non abbia di se una conoscenza ontologica, ma solamente tecnica, strumentale, procedurale e che metta il suo impegno massimo nella relazionalità e nell'efficacia tecnica e operativa. Il maggior merito dell'artista d'oggi è aver rimosso sia l'orgoglio che la vergogna dell'arte, negando a sé e al suo lavoro un'orizzonte di verità. Nessuno può oggi immaginare seriamente che l'arte salverà il mondo, né comprenderà la vita o ad essa si sostituirà. Questa è la nostra conquista di libertà, immersa nel Mercato.
5. Non ci interessano il gusto, la sensibilità, la cultura perché non ci interessano i ristretti circoli, gli appassionati, le belle riviste. Ci interessa parlare a molti, stare sulla strada, essere accessibili a tutti. Non ci interessa dire qualcosa di elevato, ci interessa vendere. Ma nel Mercato le due cose coincidono. Contro ogni intellettualismo, l'immediato sensibile è il nostro terreno e il mercato il nostro linguaggio.
6. Per arrivare a tutti accettiamo le forme di comunicazione del Mercato, per trarre profitto dal nostro lavoro ci adeguiamo alle immagini del dominante. Vogliamo descrivere nel modo più semplice possibile, cinicamente, ciò che abbiamo attorno, ciò che dalla nostra nascita respiriamo : il Mercato. Che cosa né farà il nostro Cliente non ci riguarda. Ne usi per proprio piacere, per elogiare il Mercato o di contro per attaccarlo, ne usi per tenere in piedi un tavolino, per coprire una macchia sul muro, come posacenere non ci interessa.
7. Vogliamo stare nel Mercato come pesci nell'acqua e rivendichiamo di non voler nascondere questa nostra scelta. Siamo pronti a contraddirci, non a illuderci.
VEDI TU


MANIFESTO FOR A COMMERCIAL ART

The ugliness of the present has value retroactive.
Karl Kraus


We live in the world of the Market and its crisis with no solution. Immersed in a self-praise monologue, an uninterrupted speech that the Market makes on itself. Like the prisoners of the story "In the Penal Colony"by Kafka, we are stuck in a machine that engraves the Law all over our body.

We believe that artistic research is the false consciousness of those who can not take advantage of the Market, but only suffer it. Even those who spit on art, who theorize about its end, or who are very pure and socially committed, in the end enjoy it by going if they can into a small gallery, in a unknown collection, to a peripheral theater.

We are against any romantic idea about art. We hate the genius and unruliness, the prophetic artist, poses as an artist. Genius is rigorous and does what he can. We hate eternity and we are for the ephemeral. Only the things that pass are those that remain. We prefer to think of our work on the shelf of a bathroom rather than in a large museum.

1. We believe that contemporary art has no ontological knowledge of itself, but is only technical, instrumental and procedural, and that puts its greatest commitment into relathionships and technical and operational effectiveness. The greatest merit of today's artist is in removing the shame and the pride of art, denying to himself and to his work a horizon of truth. No one today can seriously imagine that art will save the world, nor understand life or replace it. This is our conquest of freedom, immersed in the Market.

We are not interested in taste, sensitivity and culture because we are not interested in the narrow circles, art lovers, beautiful magazines. We are interested in talking to many people, staying on the street, being accessible to all. We do not care about elevated discussions, we are interested in selling. But the two things coincide in the Market. Against any type of intellectualism, the immediate sensitivity is our land and the Market is our language.

To reach everyone we accept the Market forms of communication, to profit from our work we adapt to the image of thedominant. We want to describe as simply as possible, cynically, what is around us, which we breathe from our birth: the Market. What our Customers do does not interest us. If it is used for their own pleasure, to praise the market or to counter-attack it, or if it is used to prop up a table or cover a stain on the wall, or as an ashtray, we do not care.

We want to be in the Market like fish in water and claim that we do not to want to hide this, it’s our choice. We are prepared to contradict ourselves, not delude ourselves.


MANIFEST TRŽNE UMETNOSTI

Grdota sodobnosti izhaja iz preteklosti.
Karl Kraus

1. Živimo v eri Trga in njegove brezizhodne krize. Utaplajmo se v njegovem somohvalnem monologu in besedičenju. Kot obsojenci Kafkove povesti “V kazenski koloniji”, smo vpeti v ustroj, ki nas prežema z Zakonom.

2. Menimo, da je umetniško raziskovanje posledica občutka krivde tistih, ki Trga ne znajo izkoristiti, in se mu samo podrejajo. Toda tako posamezniki, ki pljuvajo nad umetnostjo in ji napovedujejo klavrn konec, kot resnično brezmadežni in družbeno angažirani ljudje na koncu občutijo zadovoljstvo že ob morebitnem vstopu v majhno galerijo, v periferno gledališče ali ob ogledu neznane zbirke.

3. Nasprotujemo romantičnim razlagam pojma umetnosti. Sovražimo »genialnost in nespoštovanje pravil«, preroške umetnike ter umetniško pozerstvo. Genialnost je stroga disciplina in ustvarja, kar zmore. Sovražimo večnost in podpiramo minljivost. Le minljive stvari, so tiste ki ostanejo. Raje razmišljamo o sadovih našega dela na stanovanjskih policah, kot da bi bile razstavljene v pomembnih muzejih.

4. Menimo, da se sodobna umetnost ne razumeva ontološko, temveč le tehnično, instrumentalno in proceduralno. Sodobna umetnost je usmerjena predvsem v uravnovešenost in v tehnično ter izvršilno učinkovitost. Največji dosežek sodobnega umetnika je, da ob negaciji sebe in resnice umetnost »očisti« ponosa in sramote. Danes si nihče ne domišlja, da bo umetnost rešila svet, da bo razumela življenje in predstavljala nadomestilo zanj. To je posledica »svobode«, ki jo je prinesel Trg.

5. Ne zanimajo nas estetski čut, kultura, tenkočutnost, ker nam ni mar za pristne okolja in entuziazem. Radi bi nagovarjali množice, se držali ustaljenih poti in bili dosegljivi vsem. Ne zanimajo nas posvečeni cilji, naš cilj je le prodaja. Toda na Trgu se ti cilj prekrivajo. V nasprotju z vsakršnim intelektualizmom , je neposredna tenkočutnost naš »teren«, Trg pa naše izrazoslovje.

6. Zato, da bi bili dosegljivi za vse, pristajamo na načine sporazumevanja, ki jih določa Trg. Da bi naše delo obrodilo sadove, se prilagajamo dominantnim vzorcem. Zato na kar najbolj preprost način in cinično opisujemo to, kar nas obkroža, kar »dihamo« že od rojstva dalje - Trg. Kaj bo s tem pridobil kupec naše stvaritve, nas ne zanima. Naj bo kupec čutil osebno zadovoljstvo, naj na ta račun hvali ali graja Trg, naj kupljeno stvaritev uporabi za pritrditev mize, naj z njo zakrije madež na steni ali jo uporabi kot pepelnik, to nas ne zanima.

7. Želimo živeti na Trgu, kot ribe v vodi. Prevzemamo odgovornost za to našo izbiro in je ne skrivamo. Pristajamo na protislovje, ker se ne želimo slepiti.